Milica Kacin Wohinz analizira v knjigi krajše, a izredno pomembno zgodovinsko obdobje naših krajev, od septembra 1918 do januarja 1921, ko so se po razpadu habsburškega cesarstva radikalno spremenile tako meje kot razmerja med tu živečimi narodi. Od vojaške okupacije ozemlja, ki ga je Italija zavzela leta 1918, do priključitve teh teritorijev Italiji leta 1921, avtorica poglobljeno analizira težave prvega povojnega obdobja, ko je bilo socialno vprašanje pereče in se je zaradi prisotnosti različnih tu živečih narodov prepletalo z narodnim vprašanjem. Dve leti in dva meseca, najprej z vojaško okupacijo, ki je imela ekspanzionistične načrte na račun Balkana, nato s popolnoma nepripravljeno civilno upravo, spremenita vprašanje odnosa do manjšine v problem javnega reda, ki se odraža v represiji, izgonu in internacijah. Tako so se rojevali nasilni “obmejni fašizem” na eni ter ostra opozicija na drugi strani. Opozicija, ki se bo nato prelevila v odporništvo.