Razprave, ki jih objavljamo v tem zborniku govorijo o slabo poznanem polpreteklem dogajanju v času druge svetovne vojne, ko so italijanske vojaške in policijske oblasti v okupirani Jugoslaviji (Sloveniji), za lažje obvladovanje odpora, izselile in pozaprle v koncentracijska taborišča povsem nedolžne starce, žene, otroke in može, torej vse, ki bi slovenski rezistenci na kakršenkoli način lahko bili v pomoč. Italijansko zgodovinopisje je to kruto in neslavno okupacijo takorekoč obšlo in s tem prizadetim - med zaprtimi v koncentracijskih taboričih je bilo veliko italijanskih državljanov slovenske narodnosti - storilo še eno krivico in sicer krivico zanikanja njihovega trpljenja. Smeri preverjanja te evropske problematike, ki jih raziskovalci ponujajo v zborniku, omogočajo preseganje gole kronologije dogajanja v posameznih koncentracijskih taboriščih in njihovega žalostnega knjigovodstva. Pri branju se nam namreč stran za stranjo odkriva resnica o koncentracijskem taborišču, kot prostoru politične segregacije, ki sta si ga nacizem in fašizem zmislila le za uničenje drugačnih. Vprašanja, zbrana v tem zborniku nas v bistvu postavijo pred večno dilemo uporništva proti kratkovidnosti totalitarnih režimov na sploh. In v tem smislu ni zgodovina internacij in posledične rezistence, le zgodovina naših očetov, ampak je to tudi zgodovina nas in bodočih generacij.
Questo sito fa uso di cookie per migliorare l’esperienza di navigazione degli utenti e per raccogliere informazioni sull’utilizzo del sito. Proseguendo nella navigazione si accetta l’uso dei cookie. Leggi di più