La guerra di Bruno. L'identità di confine di un antieroe triestino e sloveno

• Marta Verginella

Bruno ni junak in ne išče vojne. Toda Bruno ne beži pred vojno: sprejme to zvesto spremljevalko, ki hodi ob njem in se spretno izogiba njenim udarcem: katapultiran sredi afriškega prizorišča druge svetovne vojne se umesti v ozadje in opazuje to neprijetno prisotnost s strani, pri čemer ga njeni načini sploh ne navdušujejo, vendar ga tudi ne strašijo. Bruno ni niti pisatelj, tako da se včasih sprašuje, kakšen smisel ima pisanje. Vendar se pisanju prepusti, saj se zaveda, da lahko le iz dialoga z družino črpa moč, jasnost in upanje. Bruno Trampuž prihaja iz Trsta in je Slovenec. Mussolinijev režim ga pridrži in internira, pošlje ga v Afriko, da bi se boril prav za Duceja; kot ujetnik Britancev preide v jugoslovansko kraljevo vojsko in nato v partizane pod poveljstvom Rafa; po potepanju po Egiptu, Palestini in Dalmaciji se končno vrne domov. Nenehne spremembe pripadnosti in identitete, o kateri se neprestano pogaja glede na sogovornike, ne izhajajo le iz spretnega preračunavanja stroškov in koristi; Bruno vsakič upa, da bo uresničil svoj ideal: dati dostojanstvo in pravice dolgo diskriminiranemu narodu, kakršen je slovenski. Čisti ideal, politično nedefiniran in zato v realnosti neizvedljiv: ideologije in strankarski interesi onesnažujejo vse strani, na katere se Bruno obrača, in prinaša le razočaranje in grenkobo. V Brunovi vojni se kažejo tista politična, ideološka in nacionalna nasprotja, ki so zaznamovala zgodovino 20. stoletja, zlasti severnojadranskega območja, katerega predstava je bila pogosto drastično polarizirana, kar je zameglilo kompleksnost in protislovja življenja posameznikov. Marta Verginella ubira nasprotno pot: s sledenjem trajektoriji človeka, ki je kot toliko drugih, vrača končno popolno, večplastno, tridimenzionalno globino zgodovini območja, na katerem se je zgostila ogromna, dramatična utrujenost konfliktov pripadnosti.