Vsebina knjige se nanaša na obdobje med dvema svetovnima vojnama na Primorskem. To je bilo obdobje protifašističnega upora in boja. Takrat je italijanski fašistični režim z izredno nasilnimi ukrepi podrl mrežo slovenskih (in hrvaških) organizacij, ustanov, zvez in združenj, ki so delovala na političnem, narodnem, kulturnem, prosvetnem, šolskem, gospodarskem, športnem, socialnem in verskem področju. Iz te tragične usode Slovencev in Hrvatov na Primorskem in v Istri je nastal upor proti režimu za narodni obstoj. Delovanje je prešlo v ilegalo. Pripadniki slovenskega in hrvaškega naroda, ki so bili italijanski državljani, so se uprli fašističnemu režimu, ki je hotel načrtno zbrisati njihovo prisotnost na ozemlju takratne Kraljevine Italije.
To je zgodba iz naše polpretekle zgodovine. To je zgodba protifašističnega upora in boja Slovencev in Hrvatov. To je zgodba Tajne organizacije Borba, ki je delovala v letih 1927-1930. To je zgodba, ki se je zaključila 6. septembra 1930 z ustrelitvijo štirih junakov na tedanjem vojaškem strelišču pri vasi Bazovica na ozemlju občine Trst. To je zgodba organizacije Borba, ki je bila del vseprimorskega protifašističnega gibanja med dvema svetovnima vojnama. To je zgodba, ki je del slovenske, hrvaške, italijanske in evropske zgodovine.
V knjigi je opis dogodkov, ki so se zvrstili od leta 1918 dalje: prihod Italije (okrog 550.000 Slovencev in Hrvatov je vključenih v italijansko državo), požig Narodnega doma v Trstu, nasilje fašističnih škvader, doba legalnega delovanja 1918-1927, prehod v ilegalno tajno delovanje, začetek, rast in delovanje Tajne organizacije Borba v širšem sklopu narodno revolucionarnega gibanja TIGR, prvi tržaški proces v Trstu v septembru 1930, ustrelitev V. Gortana v Pulju in štirih junakov v Bazovici, mednarodni odmevi v Evropi in po svetu, gojenje spomina na protifašizem, ki je danes vrednota Evropske unije, ime Bazovica
kot simbol tega upora in protifašističnega boja.
Nosilci zgodovinskih dogodkov so ljudje. Zato je v knjigi prisoten poudarek na vlogi posameznika in organizirane skupine oseb. Takrat so se mladi ljudje zavestno in odločno uprli fašističnemu nasilju. Zato smo želeli prikazati like ustreljenih junakov ter njihovih sopotnikov in tovarišev. To je bil upor res mladih ljudi, ki so bili doma iz Trsta in okolice, Krasa, Gorice in okolice, Istre, cele zasužnjene Primorske. Upor je terjal velik davek, ki so ga plačali predvsem protagonisti boja in njihove družine. Dogajale so se prave družinske drame.
Zato so v knjigi zabeleženi spomini nosilcev upora in njihovi kratki orisi, da jih bolje spoznamo. Ob spominih so še pričevanja tovarišev, soborcev, sopotnikov, somišljenikov, družinskih članov, prijateljev, vaščanov in sorodnikov. Vsebuje še utrinke, ki so bili objavljeni v časopisih.
Tako bolj zaživijo pred nami, dobijo jasnejšo podobo. Nosilci upora so bili mladi, ki so prihajali iz vrst nasilno razpuščenih mladinskih, prosvetnih, športnih, študentskih in dijaških društev.
Njihov upor in boj nista bila zaman. Mi živimo v svobodi tudi po njihovi zaslugi. Zato je prav, da ohranjamo spomin na njihov upor in žrtvovanje za boljši svet, mir, sožitje, obstoj slovenskega naroda, njegove besede, pesmi in kulture. Spomin na krvave dogodke naj prerase v dialog med ljudmi, sosedi, narodi.
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vašega brskanja in zbiranje informacij o uporabi spletnega mesta. Z nadaljevanjem brskanja se strinjate z uporabo piškotkov.
Več